Če razmišljate, da bi prešli v konkurenčni tabor in Wintel računalnik zamenjali z elegantnim in zmogljivim Macom, je tu nekaj argumentov za in proti. Pridobljenih iz prve roke.
Apple je konec leta 2020 predstavil novo generacijo naprav z lastnim procesorjem M1 z arhitekturo ARM, ki jih je z navdušenjem sprejelo tržišče, navdušili pa so tudi naše uredništvo. Naprave z Applovimi paradnimi procesorji imajo odlične zmogljivosti in zelo nizko porabo energije, hkrati pa je cena osnovnih modelov znosna, če vsaj če jih primerjamo z najboljšimi izdelki s procesorji AMD/Intel/Windows iz sveta PC, oz.
Po mnenju nekaterih uporabnikov Twitterja ta od dneva, ko ga je kupil Elon Musk, gori. V resnici je Twitter še vedno dostopen in povsem normalno deluje, uporabniki lahko še vedno objavljamo in beremo vsebine.
Elonov brezkompromisni stil vodenja, del katerega je navidezno transparentno komuniciranje prek tvitov na osebnem računu, nekatere zagrizene uporabnike plaši in straši, spet druge navdušuje. Prvi grozijo z odhodom in razmišljajo o alternativah ter k temu pozivajo še druge, a zgodi se bolj malo.
O tem, kakšno simboliko ima avtomobil in kaj vse nam pomeni, je bilo temeljito raziskano in jasno je, da gre vsaj še pri generaciji, ki ji pripadam in še kakšni za njo, za veliko več kot samo objekt iz železa, aluminija in plastike. A zdi se, kot da nam prihodnost želi te objekte poželenja prepovedati.
Moja generacija je živela za trenutek, ko bomo naredili vozniški izpit in se bomo lahko (legalno) zapeljali na širne ceste domačega mesta, se s prijatelji in prijateljicami odpeljali nekam, kjer ni staršev in kjer nas nihče ne prepozna.
V preddigitalnih časih smo imeli doma naročeno Delo. Lahko bi imeli tudi Dnevnik ali Večer, ampak nismo bili ne iz Ljubljane in ne iz Maribora. Pomembno je bilo, da smo vsak dan dobili svoj izvod in s tem sveže novice. Če smo jih brali ali pa ne, smo s tem sporočali sosedom, pa tudi sebi, da smo aktivni člani družbe, da nas zanima dogajanje okrog nas in da smo razgledani.
Pimoroni je znan po elektronskih komponentah in izdelkih za navdušence nad elektroniko. Trenutno je eden njegovih zanimivejših izdelkov družina USB-tipkovnic Pimoroni Keybow. Pri nakupu nikar ne spreglejte, da jih boste pred uporabo morali še sestaviti in sprogramirati.
Pimoroni Keybow je družina izdelkov, v kateri sta trenutno dva modela priročnih dodatnih tipkovnic. Prvi ima le tri gumbe, a bolj zanimiva je nekoliko naprednejša tipkovnica s 16 tipkami. Ključna razlika med modeloma ni le v številu tipk.
Staršem res ni lahko. Če nas ob pamet ne spravljajo ocene in šola, nas skrbi za zdravje mladine ob pretirani rabi naprav, potem nas doleti še virus, ki je kot ustvarjen, da bodo mladi še več za računalniki ter manj na svežem zraku in z vrstniki. Zdaj pa se zdi, da bi vsi radi še trgovali.
V človeški naravi je, da z nostalgijo gledamo na spremembe v preteklosti, a prihodnost si, kljub poplavi poslovnih in tehnoloških vizionarjev ter umetnikov, ki v zgodbah in slikah rišejo prihodnost, težko predstavljamo in jo vedno znova podcenjujemo.
Obljubili so nam aplikacijo za prijavo na cepljenje, ki bo rešila vse težave s tem. V času pričakovanja sem si pripravil prazen prostor za ikono na prvem zaslonu telefona, dobili pa smo le spletni obrazec. Si rs ne zaslužimo nič več?
Ob večini izzivov, afer in sag, ki zadnje mesece pretresajo svet in našo ljubo deželico, ostanem raje tiho. Z znanci in neznanci nočem debatirati o politični krizi doma ali v ZDA, ne o sestavi cepiva, njegovi učinkovitosti in še manj o interesih, ki se skrivajo za raznimi političnimi igrami.
Pred nekaj dnevi se mi je pripetilo to, česar se ljubitelji elektronskih in digitalnih naprav najbolj bojimo. Moj zvesti modrozobi zvočnik je po letih seljenja iz sobe v sobo, po mnogih potovanjih, zabavah, piknikih in dopustih odigral zadnjo pesem. Po zadnji petkovi pica zabavi se njegova baterija ni več napolnila.
Pričakoval sem, da bo zvočniku sveža baterija vrnila moči, a po dolgem brskanju po spletu se je izkazalo, da ne bo tako enostavno.
Tehnološki velikani in njihovo omejevanje dostopa do storitev so tema, s katero se trenutno ukvarjajo mnogi, od politikov, pravnikov do uporabnikov. Če bi velikani ne bili tako veliki in vseobsežni, bi bila zgodba precej enostavna. A žal so veliki. Pa so postali že preveliki?
Facebook, Twitter, Google pa tudi Microsoft, Amazon, Apple in praktično vsa sodobna tehnološka podjetja ponujajo storitve, za katere uporabniki ob pridružitvi sprejmemo pogoje načina uporabe in pravila obnašanja na njihovih platformah.
Eden največjih varnostnih grehov, ki jih lahko zagrešite na osebnem računalniku, je nespametno nameščanje in preizkušanje programske opreme. A z uporabo primernega programja je lahko takšno početje tudi povsem varno.
Nevarnosti, ki prežijo na uporabnika, njegov sistem in podatke pri uporabi nepreverjene programske opreme, so raznolike. Poleg virusov in drugega neželenega programja lahko nastanejo velike težave zaradi sprememb nastavitev in drugih delov operacijskega sistema, neželeno je nepooblaščeno brskanje po datotekah in podatkih.
Letošnje leto je bilo posebno v skoraj vseh pogledih, kaj ne bi bilo tudi v tem, da se na glavo obračajo seznami želja po novih digitalnih igračkah. Če smo lani sanjali o novih telefonih, so letos na vrhu pisem Božičku tudi drugačna darila. Svet gre torej naprej. A ne za vse enako hitro.
Seznami želja, ki jih pošiljamo Božičku in drugim dobrim možem, so, seveda, velika skrivnost in zato jih ne morem statistično obdelati.
Če imate poleg računalnika in njegovega zaslona še tablico, jo lahko uporabite kot pripomoček za delo tako, da na njej odprete elektronsko pošto ali enega izmed programov za klepetanje ali spletne klice. To je sicer uporabno, iPad pa lahko izkoristite še nekoliko bolje.
Z nekaj spretnosti in denarja lahko lastniki jabolčne tablice njeno uporabnost povečate tako, da jo spremenite v dodaten zaslon računalnike, ali še bolj uporabno, prenosnika. To bo še posebej priročno, če te dni delate ali se šolate od doma.
Povsem mogoče je, da v času, ko berete ta članek, delate od doma. Upam, da ne buljite v prenosnik na kuhinjski mizi, ampak da ste si uredili domačo pisarno, kot se šika. Takšno z velikim monitorjem, ki vas bo naredil bolj produktivne, in s takšnim, kot ga vaša družina tudi zasluži.
V domači pisarni sem tik pred spomladanskim obdobjem delal od doma in nadgradil domači računalnik. Predvsem mladež je nad njim navdušena, saj brez težav poganja tudi zahtevnejše igre.
Umetna inteligenca se počasi in vztrajno rine v vse pore našega življenja, takšni in drugačni algoritmi nam krojijo vsak dan, pa če se tega zavedamo ali pač ne. Kot kaže, tudi industrija zabave vidi svojo prihodnost v digitalnem svetu.
V San Franciscu se je nedavno odvila konferenca Virtual Beings Summit, namenjena navideznih bitjem oziroma podjetjem in posameznikom, ki jih ustvarjajo in poskušajo tržiti. Tokrat je bila zaradi vsesplošnih omejitev zbiranja in druženja organizirana virtualno, kar je le še bolj zabrisalo meje med tem, kdo je resničen, in povzročalo debate ter ugibanja, koga nadomešča njegova digitalna kopija in kdo je bil ustvarjen povsem digitalno.
V mnogih člankih, kjer primerjajo glasbene pretočne servise, ugotavljajo, da občutnih razlik v velikosti glasbenega kataloga ali kakovosti glasbe med njimi ni. Ko pa pride do programskih vmesnikov in orodij, ki so jih ob pomoči teh zgradili uporabniki, je daleč pred vsemi Spotify.
Storitev Spotify že sama po sebi nudi odlično uporabniško izkušnjo, saj nas razvaja z naprednimi zmožnostmi, kot so oddaljeno predvajanje, uporaba povezanih naprav kot daljinskih upravljalnikov za predvajalnik in vgrajena povezava z last.
Čeprav povprečen uporabnik večino svojega digitalnega dela in zabave opravi z mobilnim telefonom, se tehnološki zanesenjaki zavedamo, da so te naprave uporabne prav zaradi zmogljivosti, ki jih omogočajo strežniki, saj ti hranijo vsebine in ponujajo storitve. Kljub prevladi oblačnih storitev pa cveti tudi področje domačih strežniških storitev.
Pravzaprav še nikoli ni bilo lažje postaviti domačega strežnika. Glavni razlog za to je tehnološki razvoj, ki ga poganja oblak, kjer so zelo priljubljene brezstrežniške storitve.
Računalniški zanesenjaki že leta poskušamo svoje družine, znance pa seveda poslovne partnerje prepričati o nujnosti dobrega načrta za izdelovanje varnostnih kopij in obnove datotek. Včasih smo uspešni, najboljši argument pa je katastrofalni dogodek v bližini sogovornika, ko je zaradi ukradenega ali okvarjenega prenosnika oziroma odpovedi diska nastala škoda.
V zadnjih letih so proizvajalci računalniške opreme in telefonov naredili ogromne korake naprej. Sodobni telefoni in operacijski sistemi imajo vgrajene solidne rešitve za izdelovanje varnostnih kopij podatkov, uporabniki jih moramo le uporabiti.
Navajeni smo, da je proizvajalcem in prodajalcem v interesu, da njihove izdelke uporabljamo čim več. S tem postanemo od njih odvisni, na njih se celo navežemo. Logika prodaje in marketinga je, da bomo izdelke, ki jih tudi zares uporabljamo, v naslednjem nakupovalnem ciklu ponovno kupili. A zdi se, da nas Google in Apple poskušata nagovoriti k nasprotnemu.
V razvitih državah ima vse več ljudi težave s prekomerno uporabo mobilnih naprav in z odvisnostjo od delitev objav, čakanja všečkov, štetja ogledov in s tem povezano samopotrditvijo.
Te dni lahko slišimo kopico mnenj, izzivov in celo izgovorov, zakaj je nekatere storitve, ki smo jih bili še do nedavna vajeni izvajati v živo, zamudno in težko prenesti v virtualno ali digitalno obliko oziroma na daljavo. Ampak to ni nič drugega kot digitalizacija. In ta, kot vemo, poleg dobrobiti prinaša tudi mnoge izzive.
Med pisanjem tega zapisa, zaradi ukrepov za omilitev krize, ki jo je povzročila epidemija koronavirusa živimo tako, da se poskušamo v izolaciji čim bolj približati življenju kot smo ga poznali nekoč.
Da je prva stvar vsakega sodobnega digitalnega posla čim lažji vstop, nakup ali najem, je vsakomur jasno. Vsak korak, vsak klik, ki ga mora opraviti nova stranka, povzroči znaten upad števila uspešno zaključenih postopkov, zato je prva naloga ponudnikov, da je preizkusiti naročnino na storitev ali odpreti bančni račun otročje lahko. Kaj pa, če gre kaj narobe, ali je tudi takrat vse tako enostavno?
Prijatelj, recimo mu Tilen, da ga obvarujemo pred porogljivimi pogledi privoščljivih sosedov in sodelavcev, je pred časom izgubil denarnico.
Gospodje, čas je da nadgradimo naš dosedanji načrt, da ustvarjamo zgodbe naših izdelkov. Imamo uspešne izdelke, ki nagovarjajo večje segmente potencialnih kupcev. Manjka samo le še največji. Najtežji.
Vse raziskave trga kažejo, da imamo tu najmanj podpore, da v tem segmentu nimamo vplivnežev, sledilcev, v tem segmentu nimamo svojih vernikov. Pristop, kot smo ga uporabljali do zdaj, ne bo deloval. Stanje ni spodbudno, ampak mislim, da imam rešitev.
Naredili bomo najdrznejši dizajn, kar ste jih kdaj videli.
Leto 2019 je bilo precej uspešno, če ga merim po prebranih knjigah. Na začetku leta sem si na Goodreads postavil cilj, da želim prebrati vsaj 25 knjig, kar sem presegel, a bolj kot gola številka želim zabeležiti katere so tiste knjige, ki si jih bom zapomnil, priporočil in mogoče čez čas ponovno vzel v roke.
Velesili umetne inteligence Aktualna tema, slovenski prevod in nekaj misli, ki so mi spremenile nekatera razmišljanja in utrudila druga.
Da so tehnološka gigapodjetja Facebook, Google, Twitter in druga v zadnjih letih spremenila v prave kovnice denarja na račun zbiranja, obvladovanja in trženja podatkov o navadah svojih uporabnikov in njihovih omrežnih prijateljev, je opazila večina zainteresirane javnosti. Manj pa je tistih, ki so opazili, da se utegne to področje v kratkem precej spremeniti. A zaplet je v tem, da ne vemo, kako in v katero smer.
Da so tehnološka gigapodjetja Facebook, Google, Twitter in druga v zadnjih letih spremenila v prave kovnice denarja na račun zbiranja, obvladovanja in trženja podatkov o navadah svojih uporabnikov in njihovih omrežnih prijateljev, je opazila večina zainteresirane javnosti.
Če igrate, spremljate ali vsaj poznate nekoga, ki ga Fortnite zanima, verjetno veste, da se je pred kratkim končala 10. sezona te fantastično popularne igre. Konec je bil res konec, saj je igra preprosto izginila in prikazovala animacijo črne luknje.
Enak prizor je bil prikazan na uradni spletni strani, na Youtubu, Instagramu in Twitterju ter uradnem kanalu na Twitchu. Svet Fortnita se je zaustavil, igralci so zadrževali dih in se spraševali, ali se je Fortnite res končal.
Umetna inteligenca je še vedno izjemno vroča tema. Možnosti, ki jih prinaša me navdušujejo, a hkrati gledam na mnoge obljube in napovedi zelo skeptično. Umetno inteligenco (AI) poskušam umestiti v čim širšo sliko in trenutno ne verjamem, da bo čez noč vse drugače, da bomo ljudje naenkrat postali odveč. Hkrati pa me, kakopak, skrbijo družbene in počitične spremembe, ki jih neizbežen vzpon umetne inteligence prinaša.
Velesili umetne inteligence (AI Superpowers) ponuja realističen pogled na trenutno stanje (2018), vpogled v razvoj v prihodnjih letih in opisuje (ne)vidno vojno, ki jo bijeta najmočnejša akterja ZDA in Kitajska za tehnološko prevlado pri uporabi umetne inteligence.
V sodobnih podjetjih je varnost IT-rešitev ena najsvetejših kvalitet. V svetu storitev za končne uporabnike pa smo uporabniki velikokrat prepuščeni sami sebi. Čeprav nekateri proizvajalci na varnost gledajo kot na dodaten strošek, smo vseeno ravno uporabniki tisti, ki imamo vse niti v rokah.
Da tehnološki velikani zbirajo in hranijo podatke o vseh in vsem, že vemo že dolgo. Podatkov, ki jih sami naložimo na družabna omrežja, elektronske pošte, slik in druge vsebine, ki jih prepustimo v obdelavo tehnološkim podjetjem, je ogromno.
V začetku poletja so mediji in družabna omrežja z vso vnemo zagrabili zgodbo o zabavni aplikaciji FaceApp. A če ste bili le za nekaj dni odklopljeni od digitalnega sveta, ste celotno zgodbo morebiti celo zgrešili, saj se je tako hitro, kot se je vnela, tudi polegla. Pozornejši opazovalci pa so v njej lahko zaznali kopico naukov, ki lepo opisujejo splošno stanje sodobnega spleta, mobilnih ekosistemov in sveta nasploh.
FaceApp je aplikacija, ki z umetno inteligenco spreminja obraze, ko jih uporabniki naložimo.
Če kdo, potem smo računalničarji tisti, ki bi morali znati prepoznati vzorce prodora nove, revolucionarne tehnologije na področja, ki so vsaj na videz stabilna, področja, kjer vse deluje po ustaljenih praksah in za katera se zdi, da novinec tam ne more prekucniti velikanov. Podcenjevanje napredka, ki ga prinaša nova generacija, se zdi stalnica, ki ob postopnem prehodu v zrelo fazo tehnologije hitro zbledi in gre v pozabo.
Tisti, ki smo v računalništvu že dve desetletij, se še dobro spomnimo, kako smo kupovali trde diske velikosti 40 MB, počasi so napredovali do trištevilčnih megabajtnih velikosti in šele mnoga leta kasneje do gigabajtov in končno terabajtov.
Ravno na dan, ko pišem ta prispevek, sem se udeležil študentskega hackathona na ljubljanski računalniški fakulteti. Študentje so precej bolj podjetni, kot smo bili pred dobrima dvema desetletjema, njihovi izdelki pa bistveno bolj prijazni in zmogljivi, kot bi bili deset ali več let nazaj. To mi je dalo misliti, da smo v kratkem času na področju računalništva, tako strojne kot programske opreme, naredili zares velik korak.
Pozitivno sem bil presenečen tudi nad ravnjo idej in kakovosti rešitev, ki so jih mladi programerji in programerke izdelali v pičlih 24 urah, pri čemer niso smeli uporabiti svojih predhodnih izdelkov niti jih nadgraditi, ampak so morali skupaj po pogovorih z mentorji izbrati novo idejo in jo izvesti do delujočega prototipa.
Za uspešno delovanje IT podjetja ali IT in oddelka za razvoj programske opreme je ključen odnos med naročnikom, torej tistim čigar poslovni proces želimo podpreti, digitalizirati, optimirati, avtomatizirati in mu s tem dvigniti vrednost in profitabilnost in načrtovalcem, implementatorjem in vsemi ostalimi, ki sodelujejo. Predajanje nalog namesto sodelovanja, podcenjevanje vloge drugih, preveč trmasto vztrajanje na svojih stališčih in nepripravljenost na kompromise so le nekatere poteze, ki ne prispevajo k skupnemu uspehu.